... ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, takrat boste ugotovili, da denarja ne morete jesti.

sreda, 11. april 2012

JZ Indija

Ekola pa smo sept v drugmu svetu ali bolje receno v tretjem :) Kulturni sok je bil kar blag, je svoje izkusnja Juzne Amerike naredila. V Mumbai sva priletela po 4 urah vlaka do dunaja in po lufti od Dunaja do Mumbaja, vmes postanek v Dubaju. Prvic me ni blo strah aviona, a ma cist nc juhuhuhu. V Mumbaju so se okrog naja takoj nagnetli taksisti v belem, se nekaj prerekali okoli cene pa kako pa kaj pa nenadoma dva oborozena kopa uletita in mirita in nama pravta da naja hocjo nategnt taksisti. svasta, komdija takoj od zacetka. no en taksist je pol s strani nama nakazu, da se dobimo za ovinkom (kao naja na lastno pest ne bi smel peljat, ker je firma od letalisc). no in res naja pobere in smo se prov fajn ustekal. zrihtu nama karte za bus do Goe, Panaji, popeljal do starcune, da je mal kolegu biznisa naredu itak :) pol smo sli pa se na pirce pa piscanca v eno lokalno beznco. ful dobr psanc zavit v en testo pa sladko omako in seveda cili omaka zravn. peceee.v beznc je blo ene 10 indijcev in vsi so bli cist notr v kriketu. nori so na kriket. ob 7 zvecer sva pol picila v Panaji, pred nama je blo 14 ur voznje. Dezela ob poti pravi teksas revscina, ful prometa, non stop hupanje. Me je zelo na Bolivijo spomnilo. Zdej sva ze tri dni v Panaji, Central Goa, nekoc hipursko mestece ob reki Mandovi in Arabskem morju. Tezko je dobit vlak za naprej, tko da upam, da nama dons rata. Tle sva scekirala cel mest, bliznjo plazo in Old Goa s krcanski cerkvami. Javni prevozi so pocen pa vsi naja buljo belcka. Pa vroce in vlazni, ni kej. Ne da se mi vec pisat, tko da raj par slikic za pokusino ...


Pot do Dunaja

Dubai iz aviona

Here we are now

Mumbai

Family on the street

Night bus to Panaji

Jutranja kavica v družbi

Ulice Panaji
Ulična hrana

Rak s Panjimske plaže (Miramar)

Old Goa

Tudi tu se najde omiljeno piče
Lokalni bus


Najina kafana

Dvosmerni promet
Kids
Opomba: Nadaljevanje popisa potepanja sledi šele veliko kasneje februarja 2013, zato na kratko, o skoraj vsem ...

Karto za vlak sva dobila šele tretjega dne in še to sva bila na čakalni listi. Kar malo nelagoden občutek je bil, ko ne veš kako naprej in kako vsa stvar funkcionira. Ampak je uspelo, sprva pod umivalnikom, kasneje po 7 urah, ko se vlak polžje počasi prazni pa sva prišla tudi do svojega ležišča.

Takole izobesijo listo na železniški postaji, kjer izveš ali si na čakalni listi ali si potrjen



'Prvi razred' pod umivalnikom pred wc-jem skupaj s 7 domiačini in 1 nosečo domačinko

Najin naslednji cilj je bila Varkala, kamor sva prispela po 20 urah vožnje z vlakom. Vmes se je pokrajina še bolj prelevila v tipično tropsko s palmami vsepovsod. Varkala je obalno mesto znano po 70-metrskih klifih in ajuveredskih masažah. Ko sva prispela, se je ravno odvijal nekakšen festival. Sicer pa je mesto zelo turistično in prilagojeno evropskim turistom.

Bolj južno, bolj palmasto
Varkalski klifi
Prvi pogled izza postaje v Varkali
Nad klifi svega i svašta ti srce poželi
Po dvodnevnem šopingiranju, gurmaniziranju in lenarjenjue sva se iz Varkale z Ambassador taksijem odpeljala do letališča v Trivandrumu, od koder sva imela let na Šri Lanko.

Ambassador taxi 





3 komentarji:

  1. ...sj drgač so fotke tko kt ponavad (hude!!!)...mot me edino, ej stara, v Indiji si, ti mi pa cerkve slikaš....drugič pejt raj na pohod Od cerkvice do cerkvice...bistveno ceneje :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Super, sam kje so pa fotke iz lokalne beznice ;)

    OdgovoriIzbriši
  3. Rok@ preverjena lokalna beznca je na 12. fotki, Joseph bar ;)
    Bole@ zdej ko so se pa templji zacel, mi je pa foto po gobe sel, mislm, sej ne znam povedat kuk mi je hudo :(. mi je David svojga posodu zdej, sam ni isto to ...

    OdgovoriIzbriši