Čez 48 ur avion, pred tem vlak kruzanje do Dunaja, tako za ščepec okusa Zahoda, da potem zlijem skupaj kilo kruzanja vlakov Indije Koromandije. Za poobedek čaj s Šrilanških planot.
Ob pakirarnju stvari za en mesec me preplavijo spomini, kako samosvoj, brez materije in stalnosti bo moj vsakdan naslednji mesec. Občutki so, kot da si vse skupaj domišljam, se spominjam prejšnjih sanj v JA. Pa ni tako. Kup gat namreč resnično čaka tamle na kavču, da se grejo spet stiskat v nahrbtnik :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar