mal zlivanja na plano, da ne bo notr ;)

sonček se kaže izza oblačkov... komaj čakam sinjino na planinah... sinjino in belino, ki razsvetlita srce in dušo, da vsaj za moment odrinem kopaste štrene zmede... zmede okoli nasprotij, ki se kopičijo okoli nas... pogled v globino duše skozi tvoje oči je ustvaril prebujenje iz omame brezbrižnosti. kako hudičevo super toplo je bilo. kako prekleto sem čutila in ti mene. kako resnični so bili ti občutki. nič ne rabim, da jih povrnem v spomin. le antibilobil, da se ne spominjam, bi rabila. kajti zid, ki se je postavil sedaj vmes, zid, ki so ga ustvarile logične posledice dejanj, je tako preklemano nerealen a hkrati direkt pred nosom, da je že znanstvena fantastika vse skupaj.... kako brez smisla se mi zdijo sedaj nemi semaforji, srp na nebu, tavžnt luči in tisti zven smeha. žalost... ki jo želim pustiti na temle zidu. ker preveč je čarobnih trenutkov sreče, ki bi jih rada delila z vsemi. tudi z njimi, ki so si ustvarili svojo luč in oslepeli, zapustili bit, ki nas je povezoval... upam, da jih mine, kajti pogrešam jih že sedaj in ne maram več le govoriti... del srca je odmrl, spravila ga bom v zamrzovlnik in potem počasi odtajala... ker me zebe... pogrešam toplino... ups...tole je pa blo depresivno zlitje... tigr zraven mene se je začel kr smejat, pa nik&nigel tud hihi... sej svet je lep, tnx za vse lepga kar me je doletel, da sem čutila in ljubila, pa dam mam take prjatle/ce (babe moje nore;)... tnx tnx tnx... I love all of you Hurt by the cold So hard and lonely too When you dont know yourself ;)

pismo nerojenega (notranjega) otroka

"Dragi prijatelj! Najprej oprosti, ker te nazivam s prijateljem. Čeprav se ne poznava, čeprav si misliš kje si našel mene. Sprejmi moje pismo v spoznanju, da se pravzaprav še nisem rodil. Sprejmi to pismo v želji, da želim, da me vsaj nekdo pričakuje. Mislim, da me še slab mesec loči do trenutka, ko bom zagledal svet, kot ga gledaš ti. Rad bi te vprašal, kakšen je ta svet, kakšni ste ljudje, ki živite v njem. Ali obstaja na svetu toplina, ki sem je deležen tu pod srcem svoje mame? Ne vem zakaj se mi poraja to vprašanje, ampak občutek imam, da ljudje pozabljate na toplino in varnost, ki ste ju bili deležni prav od začetka spočetja. Ko se moja oče in mama pogovarjata, slišim kako so hladni medčloveški odnosi, menda da je hladen tudi ta letni čas. Če me boš pričakoval do rojstva, te prosim: sprejmi me s toplino in varnostjo, ker se sam ne morem braniti in ker želim toplino tudi sam nekoč prinašati drugim. Prosim, bodi moj vzor..." (vir: Robert Friškovec, Žurnal24)

ko sem tole zjutraj prebrala, mi je postalo prijetno toplo pri srcu...malce sem pozabila na mojega notranjega otroka...zopet ga bom pocrkljala...nasmeh na ustnice nama je spravil že sledeči stavek v današnjem horoskopu : Nekako zgodba o koprivi, ki opeče, a je konec koncev njeno delovanje zdravilno...