"Dragi prijatelj! Najprej oprosti, ker te nazivam s prijateljem. Čeprav se ne poznava, čeprav si misliš kje si našel mene. Sprejmi moje pismo v spoznanju, da se pravzaprav še nisem rodil. Sprejmi to pismo v želji, da želim, da me vsaj nekdo pričakuje. Mislim, da me še slab mesec loči do trenutka, ko bom zagledal svet, kot ga gledaš ti. Rad bi te vprašal, kakšen je ta svet, kakšni ste ljudje, ki živite v njem. Ali obstaja na svetu toplina, ki sem je deležen tu pod srcem svoje mame? Ne vem zakaj se mi poraja to vprašanje, ampak občutek imam, da ljudje pozabljate na toplino in varnost, ki ste ju bili deležni prav od začetka spočetja. Ko se moja oče in mama pogovarjata, slišim kako so hladni medčloveški odnosi, menda da je hladen tudi ta letni čas. Če me boš pričakoval do rojstva, te prosim: sprejmi me s toplino in varnostjo, ker se sam ne morem braniti in ker želim toplino tudi sam nekoč prinašati drugim. Prosim, bodi moj vzor..." (vir: Robert Friškovec, Žurnal24)
ko sem tole zjutraj prebrala, mi je postalo prijetno toplo pri srcu...malce sem pozabila na mojega notranjega otroka...zopet ga bom pocrkljala...nasmeh na ustnice nama je spravil že sledeči stavek v današnjem horoskopu : Nekako zgodba o koprivi, ki opeče, a je konec koncev njeno delovanje zdravilno...
Ni komentarjev:
Objavite komentar