Titikaka, Uros (Peru), La Paz, Potosi (Bolivija)

20. oktober je ze. to gre prehitro, le se en teden ... Trenutno sem v Potosiju, ki je najvisje lezece mesto na svetu na 4070 nmv.

Puno, Titikaka, otoki Uros

Torej iz Puna smo sli z ladjico po jezeru Titikaka. Jezero je tko ogromno, da mas filing, da si na morju. Po treh urah voznje smo se ustavili na otoku Tequile, kjer domacini zivijo svoje zivljenje. Tam moski strikajo, na glavah pa nosijo kapce, ki oznacujejo ali je porocen ali samski (bela z rdeco pomeni, da je samski, rdeca pa da je porocen. Iz tega otoka smko se odpravili se na 3 urno ladjevanje do plavajocih otokov Uros. Pogled na njih je nor, kljub temu, da je vse ze precej skomercializirano. a vseeno je noro vidt, kje so predniki zivel. Iz slame ti grejo delat otoke. Naenmu otocku, so nas sprejeli domacini, klaterih otroci so krscenci dveh popotnikov Shappe. Noro so bli prijazni, nam zrihtali slamnate koce za prespat. Otroci so pa eno samo veseljo, samo igrati so se hoteli in seveda smo se. Lustno. Proti veceru je posatajalo mraz, zato smo zaceli mesati svoje cube libre. Veseljacenje se je preselilo na ladjico (ki je bila stopnicko od otoka), saj je le tam bil wc in pa tam si lahko kadil, da res ne bi slucajno potreboval kaksne gasilske brigade. Noc se je zakljucila z glasnim petjem, kot se spodobi za take veselice. Jutro pa je bilo BOZANSKO. Po pomoti sem vstala ze ob pol 5 in potem gledala harmonijo otokov, jezera, zarje vse do obale Puna, kjer smo pristali okoli 6-7.

La Paz, 16. -18. okober

Celodnevna voznja iz Puna do meje z Bolivije do La Paza. Pokrajina vecinoma ista, pozna pa se vecja revscina. Bolivija je namrec ena najbolj revnih drzav v J. Ameriki. Voznja skozi predmestje La Paza,.ki lezi se na ravnini, mi je zbudila nelagodne obcutke. Noro veliko potepuskih psov, barake ... revscina. Potem se ravnina nenadoma odpre in v ogromni kotanji, ki jo obkrozajo gore lezi milijonsko mesto La Paz. Fantasticen pogled. Ulice mesta se vse stekajo navzdol v dno kotanje. 2 dni smo ga raziskovali, sopingirali (je res noro pocen, puloverji po 3 evre, kape po 1-2 ...) ... eno noc smo sli raziskovat se nocno zivljenje. pristali smo v Mungosu, kjer se vecinoma zbirajo zabave zeljni iz celega sveta. Tudi atrakcija plesat in spoznavat ljudi from all over the world. Tko smo na ulci spoznal Frauko, punco iz Nizozemske, ki je pol se cel dan prezivela z nami. Aja, da ne pozabim na babji wrestling. Šli smo ga gledat in ta atrakcija je za Bolivijce namesto kratkočasenja nedeljskega popoldneva pred ekranom, kot to počnemo pri nas. Zgleda pa nekako tako, kot ameriški wrestling s Hulk Hoganom, sam da tle še tiste čiče s klobuki tolčejo druga drugo in pa tudi druge (vojake, klovne, ala spidermana...) Scena je bla na trenutke tko bebasta, da ni da se ne b smeju, na trenutke pa tud agresivna, tko da ne vem, kaj si froci mislijo ko to gledajo. Zadeva se je dogajala nad La Pazom, kjer je revščina velika, tako da sem za na wc dobila svojga lastnega bodyguarda. Nič kaj prijetno.

cholitas wrestling

Skratka La Paz je vse v enem. Lepota in pa zalost. Ker tu ljudje, ko zakljucijo delovno dobo, ne dobijo pokojnine in prav tako nimajo domov za ostarelih, je ogromno starih ljudi na cesti, ki beracijo. Povprecna placa Bolivijanca je 400 EUR letno, tko da je 9vedno prisoten obcutek, da  te bo kdo okradel, saj smo tako rekoc potujoci bankomati. Milijonska mesta so fascinantna, a mi ni prijetno v njih. Zato se mi Potosi in Cusco veliko bolj dopadeta, ki sta majhna kot LJ in MB :)

19. oktober, Potosi

V Potosi smo prisli po nocni voznji z busom. Bolivijci so res hecni - pocasni pa bolj pocas dojemajo kaj hoces od njih. Sred noci smo se ustavil v enmu selu, da bi sli po 6 urah na wc, pa ga itak ni blo. vse kar je blo, je ena cikita sred ulce pekla jajca na oko in jih filala v zemlje ala hambi hehe. Predmestje Potosija spet barakarsko naselje, sam center pa cudovito domac. Kot sem omenila je Potosi manjse mesto s 150.000 prebivalci, vcasih pa je bilo glavno mesto Bolivije. Razvilo se je zaradi rudnika srebra, ki ga kopljejo na bljiznji gori. Rudnik smo si sli tud pogledaT pa sem po uri in pol sla ven. Malce zaradi tezkega dihanja in tesnobe (rudnik je na 4700 nmv, rovi pa visoki na momente 1.50 m) predvsem pa sem sla ven zaradi dep`resije, ki me je popadla ob tem, ko sem vidla v kakih razmerah delajo rudarji. Vse rocno, tezasko ... zarad tega zvecjo enormne kolicine koke (pingpong zogca v ustih), 96% alko in njihova povprecvna zivljenska doba 40 let. Enostavno ne prenasam dobr tega.

20. okotber.

zdele zjutri pa se odpravljamo v Uyuni, kamor pridemo zvecer, mamo piknik, potlej pa akcija z dzipi za tri dni po slani puscavi. Komaj cakam. Tko da, ce bo cajt se cujemo iz San Pedra, Cile. Po pa ze domov :(

Puno

tri ure v topli postelji mi je dalo energije v nov dan. cel dan smo bli na busu od Cusca do Pune. smo nardil ze tolk kilometrov da nc jasn. Nora pokrajina, ta prava juzna amerika. sem pa umrla od smeha, ko se je na busu zacel predvajat film Twilight, ki sem ga na polno gledala pred samim potovanjem (anja bo ze vedla). Torej Puno je mesto ob jezeru Titikaka na 3800 nmv, veliko za pol lepe nase. Zaenkrat sem obdelala par ulic in se mi dopade. Sem hepi k mam spet energijo, k Inka trail na MP me je res utrudil, par kolegov pa tud polozil v posteljo. jutri startamo na slamnate otoke Uros, kjer bomo tud prespal. Manca (vodicka) prav, da je tm noro mrzlo, tko da smo si nabavil gorivo za ogrevanje (beri alkohol). komej cakam. se pisemo v La Pazu cez par dni. (ps: fotke na fb)

Morai, Maras, Machu Pichu, Aguas Calientes, 13. 10.

uf, prezivela Inka trail na Picu mac. smo prejtle dol prsli pa mam cajt sedet tle za kompom v malem mestu Aguas Calientes, ker trznce so povsod iste.

dan pred Inko trail smo sli pogledat Inkovske laboratorije. To so terase v obliki kroga, ki se vzpenjajo cca 40 m globoko. Inki so na vsaki visini terase gojili rastline in proucevali, kako se odzivajo rastline na okoljske pogoje. noro lepo za vidt.

potlej smo sli naprej si ogledat se soline, ki so jih ustvarile ze predinkovske civilizacije. sm misnla, da bo to kr neki u easy, pa je bil to tko fascinanten pogled na belino sredi prelepe pokrajine, da se ne da opisat.

Skoz je moving, dogajanje, ni prestanka. pa se ko hoces it pocivat, se ze nekako zunaj znajdes. tko smo ga tud zazural v Cuscu, kot se spodobi. Plesat na 3300 nmv je pravi fenomen, kar se tice lovljenja sape hehe.

10. oktobra smo startal s 4-dnevnim trekingom na machu piccu. zjutraj navsezgodaj dez ... misli niso ble ravno pozitivne, ce pomislis na celodnevno hojo po dezju, z vso opremo na hrbtu. no, pa se je prvi dan nekako izslo, mal dezja mal vetra, to je blo pa to. narava pa dih jemajoca. nori vrsaci, nori potoki... nasa skupina je bila 30clanska (se argentinci, belgijci, nizozemci, spanci), za katero udobje (sotori, kihinja) so skrbeli nosaci. Nosaci so nori, vse komplet od pribora, hrane, sotorov, stolov nosijo na hrbtu v navadnih opankah, pa se prehitevajo te mimogrede. svaka jim cast.

torej prvi dan trekinga je bil easy. Drugi dan pa ... uf ... kredarica krat 2, same stenge stenge stenge, pred prelazom na 4200 nmv (ki se imenuje mrtva zenska btw) ti pa se kisika primankuje. 10 korakov gor, 5 minut dihanja ... pa se dzungla vmes, vlage tuk da pijes, ne dihas. ampak zmagas ko prides na vrh, smo slovenci spet svoje nardil (zastava, kdor ne skace ni slovenc pa te fore). ko smo se pa spet v dolino spustil se je pa se dez ulil na polno. bemtis je bil mrz. ampak je bil zato tretji dan celodnevnega trekinga zakon - tuk noro lepo. orhideje, vrsaci, inkovske rusevine, pragozd-dzungla ... mmm.

danes smo pa vstali ob 3 zjutraj, da smo prisli se pred soncnim vzhodm na Sun gate iz kjer je pogled na slavno inkovsko mesto. Bozansko je res, kot je vidt na slikah. fajn je blo, k smo bli med prvi mi in ni blo turistov se. Nori so ti Inki. na sami gori celo mesto.

okol 12-ih se je turistov ze tolk nabral, da sem zakljucila s svojim vpijanjem enega izmed 7. naravnih cudes in sem se sama odpravla v dolino v mesto, kjer sem zdaj (sama zato, ker so ostali foto manijaki in se jim je dal se gor bit, jst pa prevec lacna in postane nevarnost tecnobe;). Spet miljone steng. ne morm verjet kolk sem jih prehodila v dveh dneh. prov fajn je blo po dzungli sama hodt do mesta, ki lezi ob nori reki. super je res. mogoce za malenkost prevec natrpan urnik, ampak sam tko lohk vids vse v tako kratkem casu. spal bomo doma. 

jutr picimo v Puno in potem v Bolivijo na jezero Titikaka. Baje bo tm spet ful mrz. Vrocina, mrz se non stop izmenjujeta. tolk je noro polno vsega, da se hvala bogu, da tole pisem, da se bom spomnla vsega.

Pa zvezde so nore, sam veliki voz pogresam ;)

Cabanaconde, Cusco, 8.10.

Zdej sem v Cuscu, v popku sveta, kjer so Inki cveteli. Je prelepo mesto, veliko kot Ljubljana, na 3300 mnv. Pisem kar na recepciji, tko da bom kratka.
Iz Arequipe smo 3 al 4 dni nazaj startal v kraj Cabanaconde, ki lezi ob kanjonu Colca in je izhodisce za trek. Cabanaconde lezi na 3200m in visinksa je marsikaterega zjeb... mene ne, le pocutla sem se kot da bi zrak jedla ne dihala. Voznja do tja je bla nocna in na busu je blo tko mrzl, da sem oblekla vse kar mam pa se v spalko sem se stlacla. noro.

sam trek v dno kanjona je trajal 2xpo3 ure, kjer smo prespal v oazi na 2000 nmv. torej spustil smo se za 1200m. blo kr naporno ampak predvsem zarad sonca. Zjutraj je sedel se na glavo vrzt v bazen :) no potem smo slo naslednji dan se trek ven iz kanjona, kar mi je kar slo, predvsem potem, ko sem se dodobra nazvecla kokinih listov. res pomaga. Sam kanjon je pa res precudovit, bote fotke vidl. Aja, na poti navzgor me je osvaju en perujski vodic Munayo in me vabil na pir. Seveda sem sla skupaj z ostalo klapo. Kokr zgleda od zunaj mesto revno, majo bare noro dobro zrihtane. to majo zih od Inkov podedovano :) Potem okoli polnoci, pa je kolega zvohu domacina, ki se ukvarja z zvezdam in ima doma teleskop. Noro predavanje smo mel na njegovem vrtu in se lepsi pogled na zvezde skozi teleskop.

Hm, kam smo sli potem...tolk dogaja, da sproti pozabljam...aja, gledat smo sli kondorje z lokalnim avtobusom, pa nismo mel srece. Smo se peljali nazaj v Arequipo cez 5000m prelaz. Prezvela juhej! Zvecer smo sli na nocni bus za Cusco, pred tem sva s kolegom jedla pico na klopci sred križišča in se spet  čudila prometnemu živ žavu. Bus je bil pa fensi, nemors verjet, usnjeni zici, lezis lahk pa tak. no, tko smo zjutraj pristali tu, kjer sem, se prosetali, spili pivce na klopci na trgu ... Dezela in sama pokrajina je tu ze bolj zelena, pa tudi ljudje so bolj 'indijanski'. v nedeljo grem na picu macu, upam, da nav prevec mraz. Ker ob obali je blo vroce, tle je cez dan tudi, ponoc je pa mrz bbrr...

Arequipa, 4.10.

Iz Nazce smo vceraj busali 10 ur do Arequipe. V okolici Nazce smo si ogledali še pokopališče mumij. Arequipa je 2. najvecje mesto v Peruju z miljon 200 prebivalcev, nastalo od leta 1500 na nmv 2300. Obkrozeno je z osmimi vulkani na katere je nor pogled. V sami okolici pa jih je cca 80. Mesto ima kolonialno artihekturo, kot Lima.

Taxiji v Arequipi

Vulkan nad Arequipo

Vsa druga mesta, naselja pa so zivi texas, sestavljena iz kolib. Revscina. Sele danes zvecer sem se navadila, da normalno setam med ljudmi. Vceraj sem se tri ure setala sama po Nazci in filing je bil nelagoden, k te vsi buljo, oblajajo, ma cudo si jim tko kt oni meni heh. Poleg tega je cel sistem vsega drugacen, od nabave cikov, iskanja hrane pà take fore. Kulturni sok, nimas kej. Zanimivo je, ker semaforjev skoraj ni, vsi nekaj trobjo, zgleda kao cel kaos, ampak v bistvu pa vse funkcionira.

Nazca

Aja, mal kulinarike. Do zdej sem probala surovo ribo v juhi, v limetini marinadi, avokado filan s korenjem pa krompirjem, epenado (burek s piscancem), morski prasicek, alpaka. Se najbul je bil Burek seveda. Aja, pa  še mal kulture. Čez dan smo si ogledali  muzej, ki hrani najbolj ohranjeno mumijo Juanito. Juanita je deklica, ki so jo Inki žrtvovali mogočni gori Ampato, da bi pomirila mamo Zemljo. Splačalo se je videti tudi  samostan Santa Catalina, ki je dobesedno mesto v malem znotraj svojega obzidja.
Zdej sibam spat za tri urce (ura je 23), ker potem gremo z busom v Colco na 3dnevni treking. KONCNO v naravo. Sej je dobr vidt mesta, sam vemo kaj mene bolj fascinira.

(slike noro dolg nalaga tko da bomo to doma izpopolnil, ta cajt pa na fb)

Lima, Balestat, Ica, Nazca

Hola. Evo mene, najdla internet v Nazci. Sploh ni casa pridet na internet, ampak ker se bojim avionckov zdejle nisem sla letet in imam cas za tole. Noro je, ker smo zvedel, da je ravno vceraj eden padel dol. Drzim pesti za nase, ker smo res fejst druzbica. No, nej zacnem od zacetka ...

Madrid-Lima, 30.9.

Samo potovanje je noro dolgo. 3 ure do Benetk, prekladanje na Madridskem letaliscu, ki je ogromno. Potem pa 13 ur iz Madrida do Lime. To traja in traja, mal kinknes, pol smo se odlocl, da gremo pirckt da bo hitrej minil, pirckmo urco, 3, zaspimo in ... se vedno 8 ur leta ... noro. V Limo smo prisli ob 7 zvecer (po vasem cajtu 2 zjutraj). Se spokal v hostel in potem po starem centru Lime. Lima ima 3 centre. Nor utrip mesta, ful avtomobilom, vsi pa piskajo k zmesani. Grki pa Turki se lohk skrijejo pred njimi, ma to pisakajo sam da se prikljuñujejo na cesto, ampak vse brez zivcnosti. Hodil smo po ulici identicni nasi Copovi, okrog mene pa samo indijanci. Crni, lepi, nasploh otroci so cukrcki. Ne vem kaj sem pricakovala, da bojo tle Spanci al kaj?! :) Se nikol se nism pocutla tko evropejsko, k tuki buljo vate kot pr ns na podezelju v crnca. Zvecer smo z vodicko pa se enim zavile v klasicno indijansko beznco. Ne bi bla jst ce ne bi heh.

1.10., Lima, Parachas, Ica, Huacachina

Lima v megli, kar je obicajno, saj jo povzroca mrzli Pacifik ob stiku s toplim ozracjem. Pred nami je blo 4 ure voznje cez puscavo v Parachas. Tam pa tam se v puscavi pojavjo kolibe razporejene kot na sahovnici. Baje drzava da to siromakom in potem, ce jih je dovolj, jim napeljejo vodovod, elektriko. Sam mi ni jasn, kako lahk tm zvijo, k ni tud grmovja ne, sonce in mrz pa najedata. Torej v Parachas smo sli gledat otoke Belastas, kjer je ful pticev pa morskih levov in ppingvinov. Sm prvo misnla, da bo kr neki to. Ej ves kolk je to pticev!!! Noro fascinantno. Bom napopala slikce, sam ne vem, ce mi bo dons ratal, ker cajta res nc ni.

Popoldne smo se peljali v Ico. Ica je vecje mesto. Mesta so povsod tipicna (do sedaj) - bajta pr bajti, vse brez streh (ker so zelo drage, in zgradijo hise brez, nato pocakajo leto 2, ce jo sploh rabjo-ocitno jo ne hehe) iz streh pa noro dolge antene. Pa smeti je ogromno, povsod vrecke pa psi, ki se setajo. Iz Ice smo sli v oazo Huacachina, ki je sredi puscavskih sipin. Valda smo takoj sli plezat na njih, kar niti ni tako lahko kot zgleda. Gor na pescini smo pocakal soncni zahod (ja slike slike) potem p v hotelcek in na vecerjo. Smo bli v ful hudem hipi baru, ampak smo zvedel na naso zalost, da ne tocjo alkohola. In to zato, ker imajo danes volitve in se 4 dni ne toci alkohola. Prav tako ne delajo, da lahko vsi pridejo volit v domaci kraj. Svasta. Kokrkol, nekak smo scvercal tiso cervenso :) Me pa casovni premik matra, popoldne cist zalimana ratam, pol pa spet akcija, spimo pa k ubiti in vstajamo z lahkoto ob 6.

3.10. Huacachina, Nazca

Takoj zjutrej akcija na boogije (dzipi) in se furat s polnim gasom po pescenih sipinah - LUDO. Pa se bordat pa se fotkat, pozirat. Dobra budnica tam nekje neskoncnega peska in sonca. Cez dan smo se fural do Nazce in se vmes ustavil v vinoteki in piscoteki (zganje iz belega grozdja). V piscoteki nimajo lesenih sodov, ampak glinene, ker tukaj je les zelo drag (no forest).

Smo se ga fajn nacukal, da smo pol spal na busu do Nazce, ki je eno vecjih mest. Indijanski utrip, hupanje avtomobilskih trobelj, standard. 5 ns je slo malo raziskovat zvecer, clo piscansa smo poskusili na ulici. Mnjami. So pa tu predeli, kjer se domacini poslejo turista (kar mi ocitno smo belcki :) nazaj v center, ker je tako nevarno.

4.10. Nazca

Evo mene sedaj na kompu. Danes nas caka celodnevna voznja v Arequipo, cez 2 dni pa zacnemo treking v Colco. Tko da ne vem kolko se bom kaj javljala lahko, ker res mamo skoz akcijo! Se mi zdi, da sem tle ze 2 tedna (sem pa tri dni noro, ne dojemam), prav tako se mi zdi, da skupino poznam ze leta. Pa pivo je zakon :) Lep pozdrav v zeleno naso, se pisemo.