Navsezgodaj smo se spet podali z džipi po nori pokrajini. Vmes smo se ustavili na kosilu ob jezeru (tuno, čips pa zelenjavo in nepogrešljivo kokakolo so pripravili šoferji), kjer sem sita sedela na kamnu in srkala Naravo ter se ji popolnoma razdala. Tu je Bog eksperimentiral. Vožnja je zgledala nekako takole: 'ah', 'oh', 'pa to je že kič' ... Presunljivi vzdihi nad prelepimi vulkani še ne potihnejo dobro, ko se na naslednjem ovinku narišejo zraven še jezera. Barve ubijajo s svojo lepoto, da ne veš več ali prav vidiš. Piko na i, da postane že res kičasto, dodajo roza flamingi in živo rumena trava ... noro. Tu sem resnično pustila delček svoje duše.
 |
| Vulkani visoki do 6000 m |
 |
 |
| 'dingo', ki je z veseljem poziral, ko smo mu vrgli piškot |
 |
| ptičji spevi v vetru te očarajo |
 |
| Laguna blanca |
|
Del svoje kože (beri-odrgnina) pa sem pustila pri vojaški bazi, kjer smo se v fuzbalu pomerili z bolivijsko vojsko. Sem bila ponosna golmanka na 4000 mnv s koko v ustih in klobukom na glavi. Prvi polčas nam je šlo dobro (1:1), drugi polčas pa so nas izdala pljuča, tako da smo priznali premoč (4:1).
Proti večeru smo skozi različne puščave (grob rjav pesek, droben oranžen pesek, skalnate figure, ma ni da ni) prispeli v laguno Colorado, kjer se prelivajo bela in rdeča barva (rdeča-alge, bela-minerali). Lunin vzhod nad tem je bil ... ekstaza. Blo je pa tko noro mrzl in vetrovno, da smo vsi zadekani komaj dočakali večerjo v majhni ledeni 'bazi' ter dobro pokurili zaloge goriva (beri alkohol).
 |
|
| El Arbol de Piedra - Kamnito drevo. Sredi ničesar.Kamnite strukture so izoblikovali bruhajoči vulkani. |
Laguna Colorado ob luninem vzhodu
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar