Tokratni članek namenjam plastiki, ki nas obkroža na vsakem koraku. Le poglejte okoli sebe – jo vidite?
Nekaj dejstev
Ostanki plastičnih izdelkov, ki se znajdejo v naravi, ogrožajo živali, ki jo večkrat zamenjajo za hrano ali se vanjo zapletejo, negativne pa so tudi njene posledice za ekosistem. Znanih je več primerov, ko so v prebavilu naplavljenih mrtvih morskih živali ali ptic našli kose plastike.
Plastične vrečke so našli celo severno od arktičnega kroga v bližini Spitzbergen-a, pa tudi na Falklandskih otokih.
Plastika se v resnici nikoli ne razkroji, temveč le razpade na mikrodelce in tako najde tudi pot v človeško telo in ozračje.
Če plastiko sežigamo, nastane plin dioksin, ki je eden od dvanajstih za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal ali ‘POP’ (persistant organic polutants). Sežiganje plastičnih mas povzroča onesnaženje zraka, vode in hrane.
V eni uri človeštvo po ocenah odvrže 20.000 mobitelov, 13 milijonov pločevink, 14 milijonov plastenk in 45 milijonov plastičnih vrečk. Vsako leto se tako v svetu porabi okoli 500 milijard do 1000 milijard plastičnih vrečk.
Odrasel Slovenec porabi med 130 in 150 plastičnih vrečk letno, te pa največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor ne sodijo. V Sloveniji jih reciklirano le štiri odstotke.
Kitajska bo prihranila kar 37 milijonov sodčkov nafte vsako leto zaradi svoje omejitve pri uporabi brezplačnih plastičnih vrečk.
“Obstaja nerazumna ekonomija za reciklažo plastičnih vrečk: proizvodnja in razgradnja 1 tone plastičnih vrečk stane $4,000, na trgu pa so potem prodane za $32.”
Nevarnosti plastike - Previdno pri izbiri in uporabi plastenk!
Bodite pozorni in izbirajte med manj škodljivimi plastenkami, če jih že kupujete!
Trikotnik na posamezni plastenki vam pove, iz kakšne plastike je narejena. Na dnu plastenke poiščite trikotnik s številko v sredini in ugotovite, kakšne sestave je vaša plastika.
Med 'varne' plastike spadajo plastike z oznakami:
#2 HDP ali HPDE (polietilen visoke gostote): Ta plastika visoke gostote najtežje izpušča kemikalije v vodo. Najbolj pogosto jo najdemo v plastenkah mleka, čistil in šamponov. Lahko jo je prepoznati, ker je le delno prozorna ali popolnoma bele barve. Nikoli ni prozorna.
#4 LDPE (polietilen nizke gostote): Čeprav ravno tako ne izpušča kemikalij v vodo, se skoraj nikoli ne uporablja za plastenke, ampak za plastične vrečke za shranjevanje hrane, plastične folije in nakupovalne vrečke.
#5 PP (polipropilen): Ta napol prozorna ali bela plastika prav tako ne izpušča kemikalij. Večinoma se uporablja v plastenkah za sirup ali lončkih za jogurt.
Izogibajte se naslednjim, ki so ekološko najbolj problematične:
#1 PET/PETE (polietilen tereftalat): Te plastenke so namenjene enkratni uporabi, toda vseeno se jih je bolje izogibati, saj najverjetneje izpuščajo težko kovino, imenovano antimon, in kemično snov BPA, ki moti delovanje hormonov v telesu. Teh plastenk nikoli ne uporabite več kot enkrat in ne kupite plastenke, ki je stara več kot 6 mesecev. Takšne plastenke izpuščajo spojino DEHA, ki jo je EPA uvrstila med morebitno karcerogene snovi za človeka, ter acetaldehid, ki mu je Mednarodna agencija za raziskave raka (International Agency for Research on Cancer) podelila isto oznako.
#3 PVC (polivinilklorid): Znano je, da v vodo izpušča dve strupeni kemikaliji, DEHP (di-2-etilheksil ftalat) in bisfenol-A. Obe motita delovanje endokrinov in hormonov, toda še vedno je to najpogostejša vrsta plastike v plastenkah, tudi za dojenčke in plastenkah za olje.
#6 PS (polistiren): Znano je, da v vodo izpušča stiren, kancerogeno snov, ki povzroča glavobole, utrujenost, omotičnost in zmedenost. Ta vrsta plastike se najpogosteje uporablja v kavnih skodelicah za enkratno uporabo in v embalažah hitre prehrane.
#7 PC/PLA (polikarbonat): Ta vrsta plastike je narejena z BPA, ki se bo gotovo izločala v vodo, zato je najverjetneje najslabši možni izbor med plastenkami. Na žalost se uporablja v plastenkah za dojenčke, bidonih, pisarniških aparatih za vodo in posodah za shranjevanje hrane.
BPA ali Bisfenol-A je industrijska kemikalija, ki se uporablja v proizvodnji plastičnih smol, epoksi smol in drugih produktov. Nedavne študije so pokazale, da večja izpostavljenost tej snovi povečuje tveganje za zdravje ljudi, povezuje se s sladkorno boleznijo, hibami pri rojstvu, fibroidi v materničnem tkivu, rakom na prsih, zmanjšano količino sperme in rakom na prostati. Izpostavljenost je največja nevarnost za dojenčke in otroke.
Pomembno - ne spreglejte:
- Preverite, ali ima vaša voda vonj po plastiki. Tudi, če je komaj zaznaven, odložite plastenko. Nikakor ne pijte te vode.
- Embalirano vodo ne puščajte na vročini ali sončni svetlobi. Vroča plastika hitreje izpušča kemikalije.
- Ne kupujte vode, ki stoji na polici več kot 6 mesecev. Prah vsekakor ni dober znak.
- Plastenk za enkratno uporabo ne uporabljajte večkrat, čeprav je ne-ekološko.
Kako zmanjšati porabo plastičnih vrečk, plastenk …?
- Če uporabimo VREČKO IZ BLAGA (ali lušten cekarček, ki je vedno bolj v modi), lahko prihranimo najmanj 6 vrečk na teden. To je 22.176 vrečk v povprečni življenjski dobi enega človeka. Če bi samo 1 od 5 ljudi v ZDA sledil temu, bi prihranili 1.330.560.000.000 vrečk v svojem življenju.
- Ko kupuješ sadje ali zelenjavo, ne potrebuješ za vsako od teh svoje vrečke. Vse nabaši v eno vrečko in vse nalepke nalepi skupaj na isto vrečko.
- Kupujte izdelke v embalažah iz razgradljivih materialov (papirnatih, steklenice namesto plastenke, na delikatesi naj vam ovijejo le v papir …)
- Vrečke, ki so dovolj velike, lahko uporabiš tudi za previjanje koša za smeti preden jih dokončno zavržeš, vrečke spravljaj in jih uporabi večkrat. Uporabi plastično embalažo od vode (ali drugo embalažo) čim večkrat preden jo dokončno zavržeš, ali pa še boljše: uporabljaj steklenico!
- Pij vodo iz pipe in ne nasedaj komercialnim foram trgovcev, saj imamo v Sloveniji odlično vodo, kakovostnejšo in bolj polno kisika, kot je ustekleničena. Tako vsakokrat narediš naravi veliko uslugo, saj prihraniš eno plastenko. Hranite pri sebi steklenico za vodo ali drugo pijačo, da ne pijete iz plastičnih kozarčkov.
- Ločuj odpadke. Ločo plastiko od ostalih odpadkov. Zgrozil se boš, koliko plastike dejansko proizvedeš na dan/teden/mesec. Dobro je, če lončke in umazano embalažo prej na hitro oplakneš.
- V času piknikov: ločeno zberite pločevinke, plastiko, steklenice.
- Kupujte na tržnici. Pakirano sadje in zelenjava, ki ju dobite v trgovinah, je namreč ovito s plastiko. Pri nakupu na tržnici prosite, naj vam nakupljeno shranijo v papirnato vrečko. Poleg tega boste z nakupovanjem na tržnici podprli tudi slovensko domačo pridelavo in naše kmetovalce.
- Uporabljajte stekleničke za otroke, narejene iz naravnih materialov. Otroku kupujte igračke iz blaga, lesa in drugih naravnih materialov. Kupujte plenice iz blaga. Za otroške zabave ne kupujte plastičnih krožnikov in jedilnega pribora – uporabite raje papirnate krožnike in navaden pribor.
- Ne kupujte zgoščenk, raje si omislite nakup glasbe in filmov preko spleta. Uporabljajte baterije, ki se jih da ponovno napolniti. Telefon kupite pri ponudnikih, ki menjajo staro za novo. Enako velja za druge tehnične aparate.
Prepovedi uporabe plastičnih vrečk po svetu
Bangladeš je prepovedal uporabo plastičnih vrečk. Kitajska je prepovedala uporabo brezplačnih plastičnih vrečk. Irska je prva evropska država, ki je v letu 2002 obdavčila plastične vrečke in je že sedaj zmanjšala porabo le-teh za 90%. V letu 2005 je plastične vrečke prepovedala tudi Ruanda. Izrael, Kanada, Zahodna Indija, Botsvana, Kenija, Tanzanija, Južna Afrika, Taivan in Singapur so ravno tako prepovedale uporabo plastičnih vrečk ali pa je uzakonjenje tega ukrepa v teku. 27. marca 2007 je postal San Francisco prvo mesto v ZDA, ki je prepovedal uporabo plastičnih vrečk. Oakland in Boston premišljujeta o prepovedi.
Plastične nakupovalne vrečke so izdelane iz polietilena: termoplastike, ki je proizvedena iz nafte
Zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk, bi zmanjšala odvisnost tujih držav od nafte.
Nekaj dejstev
Ostanki plastičnih izdelkov, ki se znajdejo v naravi, ogrožajo živali, ki jo večkrat zamenjajo za hrano ali se vanjo zapletejo, negativne pa so tudi njene posledice za ekosistem. Znanih je več primerov, ko so v prebavilu naplavljenih mrtvih morskih živali ali ptic našli kose plastike.
Plastične vrečke so našli celo severno od arktičnega kroga v bližini Spitzbergen-a, pa tudi na Falklandskih otokih.
Plastika se v resnici nikoli ne razkroji, temveč le razpade na mikrodelce in tako najde tudi pot v človeško telo in ozračje.
Če plastiko sežigamo, nastane plin dioksin, ki je eden od dvanajstih za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal ali ‘POP’ (persistant organic polutants). Sežiganje plastičnih mas povzroča onesnaženje zraka, vode in hrane.
V eni uri človeštvo po ocenah odvrže 20.000 mobitelov, 13 milijonov pločevink, 14 milijonov plastenk in 45 milijonov plastičnih vrečk. Vsako leto se tako v svetu porabi okoli 500 milijard do 1000 milijard plastičnih vrečk.
Odrasel Slovenec porabi med 130 in 150 plastičnih vrečk letno, te pa največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor ne sodijo. V Sloveniji jih reciklirano le štiri odstotke.
Kitajska bo prihranila kar 37 milijonov sodčkov nafte vsako leto zaradi svoje omejitve pri uporabi brezplačnih plastičnih vrečk.
“Obstaja nerazumna ekonomija za reciklažo plastičnih vrečk: proizvodnja in razgradnja 1 tone plastičnih vrečk stane $4,000, na trgu pa so potem prodane za $32.”
Nevarnosti plastike - Previdno pri izbiri in uporabi plastenk!
Bodite pozorni in izbirajte med manj škodljivimi plastenkami, če jih že kupujete!
Trikotnik na posamezni plastenki vam pove, iz kakšne plastike je narejena. Na dnu plastenke poiščite trikotnik s številko v sredini in ugotovite, kakšne sestave je vaša plastika.
Med 'varne' plastike spadajo plastike z oznakami:
#2 HDP ali HPDE (polietilen visoke gostote): Ta plastika visoke gostote najtežje izpušča kemikalije v vodo. Najbolj pogosto jo najdemo v plastenkah mleka, čistil in šamponov. Lahko jo je prepoznati, ker je le delno prozorna ali popolnoma bele barve. Nikoli ni prozorna.
#4 LDPE (polietilen nizke gostote): Čeprav ravno tako ne izpušča kemikalij v vodo, se skoraj nikoli ne uporablja za plastenke, ampak za plastične vrečke za shranjevanje hrane, plastične folije in nakupovalne vrečke.
#5 PP (polipropilen): Ta napol prozorna ali bela plastika prav tako ne izpušča kemikalij. Večinoma se uporablja v plastenkah za sirup ali lončkih za jogurt.
Izogibajte se naslednjim, ki so ekološko najbolj problematične:
#1 PET/PETE (polietilen tereftalat): Te plastenke so namenjene enkratni uporabi, toda vseeno se jih je bolje izogibati, saj najverjetneje izpuščajo težko kovino, imenovano antimon, in kemično snov BPA, ki moti delovanje hormonov v telesu. Teh plastenk nikoli ne uporabite več kot enkrat in ne kupite plastenke, ki je stara več kot 6 mesecev. Takšne plastenke izpuščajo spojino DEHA, ki jo je EPA uvrstila med morebitno karcerogene snovi za človeka, ter acetaldehid, ki mu je Mednarodna agencija za raziskave raka (International Agency for Research on Cancer) podelila isto oznako.
#3 PVC (polivinilklorid): Znano je, da v vodo izpušča dve strupeni kemikaliji, DEHP (di-2-etilheksil ftalat) in bisfenol-A. Obe motita delovanje endokrinov in hormonov, toda še vedno je to najpogostejša vrsta plastike v plastenkah, tudi za dojenčke in plastenkah za olje.
#6 PS (polistiren): Znano je, da v vodo izpušča stiren, kancerogeno snov, ki povzroča glavobole, utrujenost, omotičnost in zmedenost. Ta vrsta plastike se najpogosteje uporablja v kavnih skodelicah za enkratno uporabo in v embalažah hitre prehrane.
#7 PC/PLA (polikarbonat): Ta vrsta plastike je narejena z BPA, ki se bo gotovo izločala v vodo, zato je najverjetneje najslabši možni izbor med plastenkami. Na žalost se uporablja v plastenkah za dojenčke, bidonih, pisarniških aparatih za vodo in posodah za shranjevanje hrane.
BPA ali Bisfenol-A je industrijska kemikalija, ki se uporablja v proizvodnji plastičnih smol, epoksi smol in drugih produktov. Nedavne študije so pokazale, da večja izpostavljenost tej snovi povečuje tveganje za zdravje ljudi, povezuje se s sladkorno boleznijo, hibami pri rojstvu, fibroidi v materničnem tkivu, rakom na prsih, zmanjšano količino sperme in rakom na prostati. Izpostavljenost je največja nevarnost za dojenčke in otroke.
Pomembno - ne spreglejte:
- Preverite, ali ima vaša voda vonj po plastiki. Tudi, če je komaj zaznaven, odložite plastenko. Nikakor ne pijte te vode.
- Embalirano vodo ne puščajte na vročini ali sončni svetlobi. Vroča plastika hitreje izpušča kemikalije.
- Ne kupujte vode, ki stoji na polici več kot 6 mesecev. Prah vsekakor ni dober znak.
- Plastenk za enkratno uporabo ne uporabljajte večkrat, čeprav je ne-ekološko.
Kako zmanjšati porabo plastičnih vrečk, plastenk …?
- Če uporabimo VREČKO IZ BLAGA (ali lušten cekarček, ki je vedno bolj v modi), lahko prihranimo najmanj 6 vrečk na teden. To je 22.176 vrečk v povprečni življenjski dobi enega človeka. Če bi samo 1 od 5 ljudi v ZDA sledil temu, bi prihranili 1.330.560.000.000 vrečk v svojem življenju.
- Ko kupuješ sadje ali zelenjavo, ne potrebuješ za vsako od teh svoje vrečke. Vse nabaši v eno vrečko in vse nalepke nalepi skupaj na isto vrečko.
- Kupujte izdelke v embalažah iz razgradljivih materialov (papirnatih, steklenice namesto plastenke, na delikatesi naj vam ovijejo le v papir …)
- Vrečke, ki so dovolj velike, lahko uporabiš tudi za previjanje koša za smeti preden jih dokončno zavržeš, vrečke spravljaj in jih uporabi večkrat. Uporabi plastično embalažo od vode (ali drugo embalažo) čim večkrat preden jo dokončno zavržeš, ali pa še boljše: uporabljaj steklenico!
- Pij vodo iz pipe in ne nasedaj komercialnim foram trgovcev, saj imamo v Sloveniji odlično vodo, kakovostnejšo in bolj polno kisika, kot je ustekleničena. Tako vsakokrat narediš naravi veliko uslugo, saj prihraniš eno plastenko. Hranite pri sebi steklenico za vodo ali drugo pijačo, da ne pijete iz plastičnih kozarčkov.
- Ločuj odpadke. Ločo plastiko od ostalih odpadkov. Zgrozil se boš, koliko plastike dejansko proizvedeš na dan/teden/mesec. Dobro je, če lončke in umazano embalažo prej na hitro oplakneš.
- V času piknikov: ločeno zberite pločevinke, plastiko, steklenice.
- Kupujte na tržnici. Pakirano sadje in zelenjava, ki ju dobite v trgovinah, je namreč ovito s plastiko. Pri nakupu na tržnici prosite, naj vam nakupljeno shranijo v papirnato vrečko. Poleg tega boste z nakupovanjem na tržnici podprli tudi slovensko domačo pridelavo in naše kmetovalce.
- Uporabljajte stekleničke za otroke, narejene iz naravnih materialov. Otroku kupujte igračke iz blaga, lesa in drugih naravnih materialov. Kupujte plenice iz blaga. Za otroške zabave ne kupujte plastičnih krožnikov in jedilnega pribora – uporabite raje papirnate krožnike in navaden pribor.
- Ne kupujte zgoščenk, raje si omislite nakup glasbe in filmov preko spleta. Uporabljajte baterije, ki se jih da ponovno napolniti. Telefon kupite pri ponudnikih, ki menjajo staro za novo. Enako velja za druge tehnične aparate.
Prepovedi uporabe plastičnih vrečk po svetu
Bangladeš je prepovedal uporabo plastičnih vrečk. Kitajska je prepovedala uporabo brezplačnih plastičnih vrečk. Irska je prva evropska država, ki je v letu 2002 obdavčila plastične vrečke in je že sedaj zmanjšala porabo le-teh za 90%. V letu 2005 je plastične vrečke prepovedala tudi Ruanda. Izrael, Kanada, Zahodna Indija, Botsvana, Kenija, Tanzanija, Južna Afrika, Taivan in Singapur so ravno tako prepovedale uporabo plastičnih vrečk ali pa je uzakonjenje tega ukrepa v teku. 27. marca 2007 je postal San Francisco prvo mesto v ZDA, ki je prepovedal uporabo plastičnih vrečk. Oakland in Boston premišljujeta o prepovedi.
Plastične nakupovalne vrečke so izdelane iz polietilena: termoplastike, ki je proizvedena iz nafte
Zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk, bi zmanjšala odvisnost tujih držav od nafte.
Ni komentarjev:
Objavite komentar