biti

plava čas mimo mene, kot bi lovke se ovijale skozi lobanje rove
teče, nič ne reče

spoznanja, kot stebri v nebo vpijajoč opominjajo na stvar situacije
stojijo in mižijo, nepremično, kaj njim mar

išči, stoj in vzemi
verjemi
trust yourself

utrinek dvoma, upanja ali samo želje
sesuje stebre v prah, v mit legend, ki jih um ne doseže več

pomni, ne misli, ne čuti
bodi