Še teden dni me loči od južne poloble, od dežel, ki me vlečejo k sebi že leta. Pravijo, da v življenju moraš sanjati, saj v sanjah vidiš cilje, h katerim potem stremiš in tako na poti do njih zapolniš svojo življenjsko pot. Bilo je pred 3 leti v Ražancu, ko sem prvič verjela v idejo, da lahko grem v te dežele. Le zakaj sem pred tem mislila, da je to neuresničljivo? Hecno. S tem, ko ne verjameš, si sam zapiraš pot ... vsak rabi čas, da pride do tega spoznanja ... in tako ...sanjarije izpred let sedaj postajajo realnost.
99% navlake za s seboj imam, pakiram še ne. Čakam na zadnje dneve, kot pri vsem, da bo začinjeno s tisto prijetno histerijo. Letalo sem odmislila, ga ne poznam :)
Super dober! Kulk sm ti fouš ;) Me veseli, da si spet sprostila svoje literarne sposobnosti. Upam, da te bomo lahko kej bral tud iz te daljne dežele.
OdgovoriIzbrišiAja, pa fajn stran maš 8)
Nestrpno pričakujem prvo javljanje z južne poloble :))
OdgovoriIzbrišiše bolj nestrpno pričakujem pristanek v deželi tej :)
OdgovoriIzbrišiwiiiiii......hitr kej napiš!!!! lubm
OdgovoriIzbrišioj bejb, hiter kej napiš, pa pozdrav mi mano čaota hehehe
OdgovoriIzbrišilub, čaw
¸gogogogogo Ojnica.....hitre novičke pa to;))
OdgovoriIzbrišidej Brani liste pa per, pa zgine k kafra...;)
OdgovoriIzbriši