semafor

rdeča luč stop...pogled, nasmeh, dotik...rdeča luč gori...gori...gori neverjetnih dolgih deset minut sredi križišča. potem zelena pride tako pozno, da zaboli srce...v metaforah ali drugače...vsakič, ko kaj napišem se ponovno zgodi...vse skupaj je že taka ironija, da me postane strah...še vila sojenica je prišla mimo...dogajajo se komedije zmešnjav vedno, ko zazveni metal...NOTHING ELSE MATTER...vam povem, da se norca delajo tm gor iz mene...pa jih mam vssen rada. dons so bli noro dobri do mene, vse je teklo kot po maslu. thnx angels. pa obama je zmagu, zdej bo rešu svet heh...pa mi je všeč, da ne bo pomote... spat je treba...nočko