Morai, Maras, Machu Pichu, Aguas Calientes, 13. 10.

uf, prezivela Inka trail na Picu mac. smo prejtle dol prsli pa mam cajt sedet tle za kompom v malem mestu Aguas Calientes, ker trznce so povsod iste.

dan pred Inko trail smo sli pogledat Inkovske laboratorije. To so terase v obliki kroga, ki se vzpenjajo cca 40 m globoko. Inki so na vsaki visini terase gojili rastline in proucevali, kako se odzivajo rastline na okoljske pogoje. noro lepo za vidt.

potlej smo sli naprej si ogledat se soline, ki so jih ustvarile ze predinkovske civilizacije. sm misnla, da bo to kr neki u easy, pa je bil to tko fascinanten pogled na belino sredi prelepe pokrajine, da se ne da opisat.

Skoz je moving, dogajanje, ni prestanka. pa se ko hoces it pocivat, se ze nekako zunaj znajdes. tko smo ga tud zazural v Cuscu, kot se spodobi. Plesat na 3300 nmv je pravi fenomen, kar se tice lovljenja sape hehe.

10. oktobra smo startal s 4-dnevnim trekingom na machu piccu. zjutraj navsezgodaj dez ... misli niso ble ravno pozitivne, ce pomislis na celodnevno hojo po dezju, z vso opremo na hrbtu. no, pa se je prvi dan nekako izslo, mal dezja mal vetra, to je blo pa to. narava pa dih jemajoca. nori vrsaci, nori potoki... nasa skupina je bila 30clanska (se argentinci, belgijci, nizozemci, spanci), za katero udobje (sotori, kihinja) so skrbeli nosaci. Nosaci so nori, vse komplet od pribora, hrane, sotorov, stolov nosijo na hrbtu v navadnih opankah, pa se prehitevajo te mimogrede. svaka jim cast.

torej prvi dan trekinga je bil easy. Drugi dan pa ... uf ... kredarica krat 2, same stenge stenge stenge, pred prelazom na 4200 nmv (ki se imenuje mrtva zenska btw) ti pa se kisika primankuje. 10 korakov gor, 5 minut dihanja ... pa se dzungla vmes, vlage tuk da pijes, ne dihas. ampak zmagas ko prides na vrh, smo slovenci spet svoje nardil (zastava, kdor ne skace ni slovenc pa te fore). ko smo se pa spet v dolino spustil se je pa se dez ulil na polno. bemtis je bil mrz. ampak je bil zato tretji dan celodnevnega trekinga zakon - tuk noro lepo. orhideje, vrsaci, inkovske rusevine, pragozd-dzungla ... mmm.

danes smo pa vstali ob 3 zjutraj, da smo prisli se pred soncnim vzhodm na Sun gate iz kjer je pogled na slavno inkovsko mesto. Bozansko je res, kot je vidt na slikah. fajn je blo, k smo bli med prvi mi in ni blo turistov se. Nori so ti Inki. na sami gori celo mesto.

okol 12-ih se je turistov ze tolk nabral, da sem zakljucila s svojim vpijanjem enega izmed 7. naravnih cudes in sem se sama odpravla v dolino v mesto, kjer sem zdaj (sama zato, ker so ostali foto manijaki in se jim je dal se gor bit, jst pa prevec lacna in postane nevarnost tecnobe;). Spet miljone steng. ne morm verjet kolk sem jih prehodila v dveh dneh. prov fajn je blo po dzungli sama hodt do mesta, ki lezi ob nori reki. super je res. mogoce za malenkost prevec natrpan urnik, ampak sam tko lohk vids vse v tako kratkem casu. spal bomo doma. 

jutr picimo v Puno in potem v Bolivijo na jezero Titikaka. Baje bo tm spet ful mrz. Vrocina, mrz se non stop izmenjujeta. tolk je noro polno vsega, da se hvala bogu, da tole pisem, da se bom spomnla vsega.

Pa zvezde so nore, sam veliki voz pogresam ;)